Akvarel je slikarska tehnika, pri kateri se uporabljajo vodotopne barve, razredčene z vodo, nanesene na papir ali pergament. Posebnost akvarela je njegova prosojnost, saj svetloba prehaja skozi tanke plasti barve in se odbija od belega papirja, kar ustvarja vtis svetlobe in zračnosti. Nastal je že v srednjem veku, svojo pravo umetniško vrednost pa je dosegel v 18. in 19. stoletju.
Materiali in postopek
Osnovni materiali so:
– akvarelne barve (pigmenti vezani z gumo arabiko),
– mehki čopiči iz naravnih vlaken,
– papir z ustrezno grobo strukturo (hladno ali vroče stiskan).
Barve se nanašajo v prosojnih nanosih, pri čemer umetnik pogosto pusti vidne sledi potez in prazne dele papirja kot del kompozicije.
Izrazne značilnosti
Akvarel omogoča spontano, hitro in neposredno izražanje. Zaradi nepopravljivosti tehnike zahteva veliko načrtovanja, občutek za svetlobo, prosojnost in tekoče prehode. Pogosta je v krajinah, portretih, cvetličnih motivih in abstrakcijah.
Projekt Gledališko in likovno opismenjevanje sofinancira Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem.
