Akrilno slikarstvo je relativno mlada slikarska tehnika, ki se je razvila sredi 20. stoletja, ko so umetniki iskali sodobnejši, hitrejši in trpežnejši nadomestek olja. Akrilne barve so narejene iz pigmentov vezanih v akrilni emulziji, ki se razredči z vodo in po sušenju postane vodoodporna. Tehnika se hitro uveljavi zaradi svoje vsestranskosti, živih barv in možnosti eksperimentiranja.
Materiali in postopek
Akrilne barve se lahko uporabljajo na številnih podlagah – platno, papir, les, plastika, kovina, celo tkanina. Barve se lahko nanašajo redko, skoraj kot akvarel, ali pa v debelih nanosih, podobno kot olje. Sušijo se hitro, zato omogočajo plastno gradnjo, lepljenje materialov (kolaž), špricanje, strganje in druge sodobne postopke.
Izrazne značilnosti
Akril omogoča umetniku izjemno svobodo – primeren je tako za natančno realistično slikarstvo kot za eksperimentalno, abstraktno ali konceptualno umetnost. Barve so živahne, obstojne in odporne na svetlobo, kar jih naredi priljubljene v sodobni umetnosti in javnih prostorih.
Projekt Gledališko in likovno opismenjevanje sofinancira Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem.
